MISELNI IZZIVI

Izobraževalni film 'Možganska delavnica'

SiNAPSA, 5. 2. 2010

Možganska delavnica je slovenska sinhronizacija originalnega izobraževalnega videa z naslovom “Brain Works”, delo dr. Erika Chudlerja z Univerze Washington v Seattlu, ZDA. Pri SiNAPSI smo ga z dovojenjem avtorja prevedli in priredili za uporabo v slovenskem šolskem ali obšolskem izobraževanju. Glasove sta prispevala Blaž Koritnik in Maja Bresjanac, snemanje in montaža slovenskega prevoda pa sta delo Nataše Ivanuš, ki se ji za pomoč najlepše zahvaljujemo!
Izvirnik v angleškem jeziku je prosto dostopen na strani BrainWorks UWTV. Posnetek je namenjen izključno izobraževanju in ga ni dovoljeno uporabljati in širiti v druge namene, ali prodajati njegovo vsebino v celoti ali po delih. Za dovoljenje za uporabo slovenskega prevoda se obrnite na sinapsa@sinapsa.org, za izvirnik pa pišite dr. Ericu Chudlerju na naslov chudler@u.washington.edu.


Če se vam zgodi, da se ne razumete povsem s sogovornikom, vam prilagamo NOVEJŠO različico ABECEDE.



Za možgane moramo skrbeti kot za srce

Nevrološke bolezni se pri nas začnejo zdraviti prepozno, medtem ko je zdravljenje pogosto tudi premalo intenzivno

Strokovnjaki opozarjajo, da so bolezni možganov velik problem tako za slovensko kot za evropsko družbo, na katerega se prepočasi in slabo odzivamo. V Sloveniji je skupno kar 570.000 možganskih motenj, medtem ko ima petina populacije vsaj eno možgansko bolezen.

  • Da ohranjamo zdravje možganov, sta priporočljivi zdrava prehrana in pestra fizična aktivnost. Ob tem potrebujejo možgani tudi neprestane miselne izzive, da ohranjajo prožnost.



  • Blaž Koritnik, Jure Bon in Zvezdan Pirtošek iz ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra so na tiskovni konferenci ob tednu možganov opozorili na pomembno vlogo tega organa.






  • »Ob prenovi dodiplomskih in podiplomskih programov medicinske fakultete bi bilo več prostora v študijskem načrtu treba nameniti možganom,« je prepričan Koritnik.












  • Da ohranjamo zdravje možganov, sta priporočljivi zdrava prehrana in pestra fizična aktivnost. Ob tem potrebujejo možgani tudi neprestane miselne izzive, da ohranjajo prožnost.






  • Blaž Koritnik, Jure Bon in Zvezdan Pirtošek iz ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra so na tiskovni konferenci ob tednu možganov opozorili na pomembno vlogo tega organa.





  • Po nekaterih ocenah je pri nas 50.000 ljudi doživelo možgansko kap, vsaj 20.000 bolnikov trpi za demenco, medtem ko ima približno 4500 bolnikov Parkinsonovo bolezen. "Natančnih podatkov sicer nimamo, ampak številke so ogromne. Zato si prizadevamo povečati osveščenost ljudi o možganskih boleznih in s pomočjo raziskovanja izboljšati predvsem preventivo, večjo pozornost pa je možganom treba nameniti tudi v sklopu študija medicine," je nekatere ključne pomanjkljivosti slovenskega zdravstva izpostavil Blaž Koritnik s kliničnega oddelka za nevrofiziologijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

    S pomočjo raziskav do rezultatov

    Medicina je pri zdravljenju možganskih bolezni v zadnjih desetletjih sicer dosegla viden napredek. V zadnjem času tako vse bolj združujejo področje psihiatrije in nevrologije v področje bolezni možganov. Če so bili v preteklosti v medicini možgani najbolj zapostavljen in skrivnosten organ ter so zdravniki bolnike s hujšimi možganskimi boleznimi le nemočno opazovali, pa danes slovenska medicina intenzivno preučuje možgane in dosega napredke v zdravljenju. "Imamo možnost, da s pomočjo diagnostike ali skozi gene napovemo večjo verjetnost za pojav katere izmed bolezni možganov ter prepoznavamo simptome mnogih nevroloških boleznih, na primer Parkinsonove in Alzheimerjeve, ki se lahko začnejo izrazito kazati šele dvajset let kasneje," je pojasnil Zvezdan Pirtošek, predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski nevrološki kliniki.
    S pomočjo raziskav strokovnjaki ugotavljajo določene kombinacije znakov. Na podlagi rezultatov lahko zdravniki danes napovedo, da ima posameznik, ki pri svojih štiridesetih letih zazna motnje voha in spanja ter depresijo, 95 odstotkov možnosti, da čez dobrih deset let zboli za Parkinsonovo boleznijo. "Ta trenutek že lahko pogledamo v možgane in napovemo, kaj se bo zgodilo. Manjka pa še odgovor na vprašanje, kako lahko te znake počasi napredujočih nevroloških bolezni zdravimo oziroma preprečimo razvoj," je povedal Pirtošek in poudaril, da je pri iskanju rešitev ključnega pomena prav raziskovanje, ki v primeru nevroloških bolezni deluje kot preventiva.

    Varčevanje pri zdravljenju se ne obrestuje

    Ob tem psihiater Jure Bon opozarja, "da pri raziskavah in aktivnem zdravljenju prav tako ni dobro varčevati, saj se nam to slej ko prej povrne v obliki posrednih stroškov, ki jih povzročata izguba produktivnosti in zgodnja invalidska upokojitev". Za medicinsko zdravljenje, nemedicinsko oskrbo bolnikov s psihiatričnimi in nevrološkimi boleznimi in za posredne stroške namreč v Evropi namenijo približno 800 milijard evrov na leto. V Sloveniji možganske bolezni povzročijo 1200 evrov stroškov na leto na posameznega prebivalca, kar je sicer nekoliko pod evropskim povprečjem, ki znaša 1550 evrov na prebivalca.
    "Ker so stroški v primerjavi z drugimi telesnimi boleznimi pri nas izrazito pomaknjeni v smer posrednih stroškov, lahko sklepam, da bolezni možganov zdravimo prepozno in premalo intenzivno," je kritičen Bon. Bolezni možganov tako že danes predstavljajo največji znanstveni, ekonomski in socialni izziv za družbo, ki se bo v prihodnje še povečal. "Slovenska populacija se stara in predvidevamo, da bo čez dvajset let vsak tretji Slovenec starejši od 65 let, zato bodo tudi možganske bolezni, ki so povezane s staranjem, bolj pogoste," napoveduje Pirtošek.
    Nekdo, ki dočaka visoko starost, se namreč težko izogne na primer Alzheimerjevi bolezni. Zato je pomembno, da živimo kakovostno in si življenje uredimo tako, da nas bolezni obidejo ali doletijo čim kasneje. "Možgani so kot srce, zato je tudi skrb zanje podobna, začeti pa se mora že v mladosti," svetuje Koritnik. Priporočljivi sta zdrava prehrana in pestra fizična aktivnost. Ob tem pa možgani potrebujejo tudi neprestane miselne izzive, da ohranjajo prožnost. Koritnik dodaja, da ni dovolj le reševanje križank: "Pomembni so spoznavanje novih stvari, nenehno izobraževanje, potovanja, komunikacija. Vse, kar spodbuja naše miselne procese."
     Vir / Avtor:  Živa Rokavec v Dnevnik.si <15. marec 2012 (nazadnje spremenjeno: 4:55 23. oktober 2012)>Dostopno na: http://www.dnevnik.si/clanek/1042516760 Uporabljeno: 2012-10-23